Ljubiteljice in ljubitelji košarke pozdravljeni. Pa je prišel čas, da še nekdo iz stroke pove kaj o sebi. No, pri meni se je začelo tako: V trenerske vode sem zaplaval zaradi poškodbe, ki sem jo staknil v času igranja za Ilirijo. Ko sem diplomiral na Fakulteti za Šport v Ljubljani, se mi je nato istočasno odprla možnost, da se na Iliriji zaposlim kot trener. Vse je potekalo zelo hitro, saj sem po dveh ali treh letih postal celo članski trener.

Lahko se pohvalim, da sem bil prvi tuji trener, ki je delal na Kitajskem. Treniral sem ekipo province Sečuan. Slednja je pobratena s Slovenijo in prišlo je do izmenjave. Bila je zanimiva izkušnja. Sicer sem bil tam približno štiri mesece, ampak dovolj, da sem spoznal delo in način življenja ljudi. Velika razlika je, če gledam takratno Kitajsko in sedanjo, ki je ena izmed najbolj tehnološko razvitih držav. Že takrat sem dejal, da imajo košarkarji potencial. Govoril sem jim, da morajo le odpreti okno v svet in malce pogledati, kako se dela drugod. In to se je v končni fazi tudi zgodilo.

Sicer pa mi je bilo v tujini najlepše v Podgorici, kjer sem trenirali Budućnost. Vedno sem rad delal z mladimi in perspektivnimi košarkarji. Na trenerski stolček sem se usedel ravno v času hude finančne krize. Nehote so morali v klubu pomladiti ekipo. Treniral sem igralce, ki so še sedaj v klubu. Gordić, Dašić in Maraš so bili takrat denimo 16, 17-letni fantje. Tisto sezono so debitirali v ulebovem pokalu in tudi dobro igrali. Na nek način mi je bilo v Podgorici zanimivo to, ker so Črnogorci stigmatizirani, da so leni, kar pa za športnike ne morem reči. V vseh športih so nenormalno delavni. Uvrstili smo se denimo tudi na peto mesto jadranskega tekmovanja. Status trenerja je bil zelo dober. Ni bilo nekih igric v ozadju, zato sem se tisto dobro leto odlično počutil tam. Lahko rečem, da sem celo užival. Nato je prišlo do nekoliko čudne situacije. Začeli so namreč obnavljati dvorano za evropsko prvenstvo. Mi smo trenirali praktično na odprtem, saj so vse razen stropa zrušili. Ni bilo sten. Tisto leto je bila tudi nenormalna zima. Tako rekoč smo trenirali na gradbišču. To je bilo za mlado ekipo še toliko slabše. Enostavno v tej situaciji nismo več zdržali. Tudi po mojem odhodu je voz šel le še navzdol. In to predvsem zato, ker mlada ekipa rabi dobre pogoje za delo. Bom še malce ostal v Črni gori. Za tamkajšnje prebivalce je nacionalni šport, kako izigrati sistem. Tisti, ki se drži pravil, je po domače povedan šleva. Takoj na začetku mojega bivanja v Podgorici sem se enkrat odpravil na trening in ko sem prišel v garderobo, so imeli košarkarji razpravo, češ da so videli nekoga, ki se je peljal z avtom in bil privezan s pasom. Kdo, kdo je bil to, so nekateri spraševali. No in kmalu so s prstom pokazali name. To je bil recimo en banalen primer.

Zelo prijetna izkušnja je bilo tudi vodenje mlajše slovenske reprezentance. Pred enajstimi leti smo skupaj osvojili srebro na evropskem prvenstvu do 22 let. Takrat nihče ni verjel, tudi mi sami ne, da je to možno. Milič in Nesterovič takrat nista bila zraven. Kar nekaj košarkarjev se je razvilo v vrhunske igralce. Iz te generacije so se povzdignili denimo Smodiš, Lakovič, Brezec, ki so naredili fantastične kariere. Dve leti kasneje, ko smo bili evropski prvaki, smo naredili še korak naprej. Na tem prvenstvu smo se zavedali, da zlato ni nedosegljiva stvar. Verjeli smo v uspeh.

V karieri sem treniral ogromno košarkarjev. Vsem sem govoril, v kolikor bodo uspeli, bom tudi jaz zadovoljen. Če sem le en majhen kamenček v njihovem mozaiku, je moje poslanstvo opravljeno. Ko sem bil prvič pri Olimpiji, sem iz Gruzije pripeljal Vladimirja Stepanijo. Takrat je bil star 16 let. Še vedno trdim, da je bil on verjetno eden najbolj, če ne celo najbolj talentiran center, ki je igral v Olimpiji v zadnjih 15-20 letih. Na Slovanu sem treniral denimo Maraviča in Lakoviča. Vsakič, ko vidim te košarkarje dobro igrati, sem vesel za njih.

Sedaj sem ponovno pri Olimpiji in letos smo začeli razmišljati v tej smeri, da bi pripeljali v Ljubljano tudi talentirane košarkarje iz tujine. Je pa to delo sedaj oteženo, saj tudi drugi bolj raztegujejo lovke po svetu in spremljajo mlade igralce.

Verjetno vas tudi zanima, kakšen je moj občutek, ker sem pomočnik trenerja Juretu Zdovcu. Na začetku sem imel sam pri sebi veliko problemov. Praktično nikoli nisem bil pomočnik kateremu od trenerjev. Nisem se znal obnašati. Jureta sem velikokrat vprašal, ali sem preveč aktiven ali morda premalo. Enostavno še nisem bil v takšni vlogi, da bi natančno vedel kaj in kako določeno stvar narediti. Z Juretom imava razdeljeno delo. Jasno je, da on vodi tekme, postavlja igro in ima na treningu glavno besedo, imava pa razdeljene določene naloge z igralci. Z nekaterimi košarkarji se recimo jaz več ukvarjam in podobno. Najino prvo sodelovanje pa je bilo že veliko let nazaj, še v času aktivnega igranja košarke. En čas sva bila namreč celo soigralca. Naša ekipa si je kot mladinski prvak Slovenije zagotovila nastop na državnem mladinskem prvenstvu v Jugoslaviji in za to obdobje smo si sposodili Jureta, da je zaigral za nas. Nato smo postali tudi prvaki Jugoslavije. Tudi sedaj v trenerski vlogi dobro sodelujeva. Najina cilj pa je narediti Union Olimpijo uspešno.

Lp, Zoran Martič

  • Share/Bookmark


5 odgovorov v “Zoran Martič: V tujini mi je bilo najlepše v Podgorici”

  1.   Armani pravi:

    Šminkerčina jedna…..

  2.   Marko pravi:

    Dober zapis.

  3.   Tadej pravi:

    Martič je pomoje najboljši pomočnik. Pa svaka čast, da ni prevelik ego in je sprejel to vlogo ter s tem dal veliko težo Juretu Zdovcu, ki je glede na zadnje tekme, gotovo najboljši trener Olimpije po Sagadinu. Go Jure!

  4.   andraz182 pravi:

    Zanimivi so teli zapisi, ni kaj. Sicer pa ja, še malo ti manjka, pa boš ti na trenerskem stolčku, a ;) ?

  5.   janc pravi:

    najbol je da se zoki vrne v podgoricu tm mu bo se bol k pa kle z olipijo sj je olimpija drgac dobra sam gdo jih vod pa sam lahko crkavas jure zdovc ka je mel bosno zoran bi mogu bit pomocnik dejana radonjica u buducnosti

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !